Giuseppe Verdi
Another 16 lines follow, each with its translation and IPA.
Create an accountfida nutrice del secondo nato zvesta dojilja drugorojenca
dormia presso la cuna. je spala ob zibelki.
Sul romper dell'aurora un bel mattino Ko se je eno lepo jutro začelo svitati
ella dischiude i rai; odprla je oči;
e chi trova d'accanto a quel bambino?... in koga je našla ob tem dojenčku?...
Chi? favella. Chi? chi mai? Kdo? Govori. Kdo? Kdo je bil to?
Abbietta zingara, fosca vegliarda!... Podla ciganka, mračna stara baba!...
Cingeva i simboli di maliarda! Nosila je znake čarovnice!
E sul fanciullo, con viso arcigno, In v otroka je z namrščenim obrazom
l'occhio affiggeva torvo, sanguigno! uprla mrke, krvave oči!
D'orror compresa è la nutrice... Dojiljo je prevzela groza...
Acuto un grido all'aura scioglie; Predirljivo je zakričala;
ed ecco, in meno che il labbro il dice, in glej, še preden bi kdo to lahko izgovoril,
i servi accorrono in quelle soglie; sluge so prihitele k tistemu pragu;
e fra minacce, urli e percosse in med grožnjami, kričanjem in udarci
la rea discacciano ch'entrarvi osò. izgnali so hudobnico, ki si je drznila vstopiti.